vojak pešec

См. также в других словарях:

• péšec — šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• fizilír — ja m (í) nekdaj vojak pešec, oborožen s puško: topničarji, fizilirji in grenadirji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• hoplít — a m (ȋ) pri starih Grkih težko oborožen vojak pešec: napad hoplitov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• láhkooborožênec — nca m (ā é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• lándsknéht — a m (ȃ ẹ̑) zgod. najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja: napad landsknehtov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• têžkooborožênec — nca m (ē é) pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pešák — a m (á) 1. pešec, hodec: srečal je več pešakov / dober pešak je 2. voj. vojak pehotne enote: četa pešakov; pešaki in artileristi / v vojsko je stopil kot navaden pešak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• udáriti — im dov. (á ȃ) 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog …   Slovar slovenskega knjižnega jezika